Menu
festung

BAROK IN ROKOKO V OSRČJU VASI BRODSKEGA POSAVJA

Šestnajstletna vojna, katera , ki je bil zadnji poskus Turkov da prevzamejo Dunaj leta 1683. je bil v veliki meri voden tudi na prostorjih Slavonije in je povzročil uničevanje in izseljevanje, ki je uničilo prebivalstvo in urbano bistvo regije. Zato je Slavonija in zagotovo Brodsko-posavska županija kot njen del zaćela novo življenje v sestavi Habsburške Monarhije, ki je v tej vojni zmagala. Šele v 18. stoletju so bile ustvarjene sodobne, organizirane vasi, zgrajene na sistemu šahovskega polja.

Skupaj z njimi nastajajo reprezentativne stavbe katere govorijo o koreninah kraja, z evropsko kulturno dediščino. Toda zaradi vojaške uprave nad mejo do Otomanskega cesarstva in zaradi vojaške varnostne potrebe prvotne stavbe so bile iz lesa, material, ki se hitro vničuje. Zato je bila prva baročna cerkev zgrajena šele leta 178. v Slavonskem Kobašu. To je cerkev Sv.Ivana Krstitelja, ki je zdaj na seznamu kulturne dediščine Republike Hrvaške. Ta seznam potrjuje tudi kulturno vrednost župnijske cerkve Sv.Marije Magdalene v Bebrini in cerkve Sv.Mihovila Arhanđela v Dubočcu ki sledijo značilnosti cerkve Sv.Ivana Krstitelja v Slavonskemu Brodu. Vse so enodložne stavbe z enim zvonikom na fasadi, polkrožnim svetiščem in zakristijo pritrnjeno na jugu.Toda vsaka je po svoji strukturi in okrajih drugačna. Simetrija okrasnega ritma, v katerem se množijo valovite linije cerkve v Dubočcu, Slavonskem Kobašu in Bebrini naredi živahno sestavino sakralnega in umetnine. Umetnost je tudi našla svoje mesto z preprostimi okraski notranjosti cerkve pa tudi na oltarskih slikah, ki prikazujejo svetopisemske motive in na stropnih slikah, ki so se sčasom spremenile. Slike so podobne njihovim verjetnim italijanskim modeli, osvobojene od značaja njihove površinske stene in s pomočjo linearne perspektive odražajo duh svobode. Še posebej zanimiva je izgledna slika cerkve Sv. Ivana Krstitelja v Slavonskem Kobašu iz leta 1764. Podrobnosti te slike je sodobna predstavitev mejne straže 8. okrožja Gradiškega krajiškega regimenta.

Dragocen primer svetovne arhitekture je cerkev Blažene Djevice Marije v Novi Kapeli ki je bila zgrajena v takoimenovanem terezijanskem baroku in dominira v vasi. Stene komore imajo štiri stolpi –kapelice na vogalih. Na vhodu so kipi sv. Tome in sv. Henrika. Cerkev je pod zaščito države zaradi svojega dragocenega inventarja a to so: glavni oltar, pobočni oltarji, pridižnica, krstilnica, štiri srebrnih svečnikov na glavnem oltarju, in zlati ciborium (darilo Marije Terezije).

Stavbe svetovnega razreda iz baročnega in rokokoškega obdobja v Brodskem Posavlju so predvsem javne zgradbe tj. z najpogostejši vojaški nameni. Vojaške namene so izponjevale komandne enote, vojaško-upravne službe, ki so nadzirali prostor treh do štirih vasi. One so redno pritlične s nagnjeno čelo, verando z arkadama, obrnjene proti ulici. Čeprav so redno vojaški lapidarne, vendar s svojimi arkadami daruje malo diha baroka in nejasne gradnje. Po drugi strani pa so hiše navadnih vojakov ali mejne straže bile izdelane od „cerpiča“ ali lesa, ometane glinenom zemljom v kateri so bili kosmiči. Takšne hiše so se v brodskem območju zadržale do prehoda iz 19. do 20. stoletja , ko so zamenjali hiše zidane z opeko.