Menu
festung

CERNIK

samostan Cernik

Za obdobje turške vlade, ko je bil Cernik upravno in vojaško poveljstvo območja, kjer je gravitiralo trideset tri vasi in vasic, tj. Cernik je bil sedež svetišča (sanđaka) ena največjih in napomembnejših upravnih enot. Vendar Cernik dolguje svojo slavo in spomin predvsem frančiškanskemu redu, ki je leta 1623. ustanovil frančiškansko župnijo. Od te župnije so frančiškani ohranili katoliško vero po Slavoniji v nasprotju z islamom, ki je prevladoval v Otomanskem cesarstvu,in torej tudi v zahodni Slavoniji. Turški potovalni pisatelj Evlija Čeleb navaja, da je v Cerniku dvaindvajset đamij.

Frančiškanski samostan se začel graditi šele v prvih deseletjih, v katerih je bil Cernik del habsburške monarhije, in sicer od leta 1728. do 1735. Južno krilo samostana je bilo postavljeno kot začetek dela na samostanu in cerkvi. Spomeniška cerkev Sv. Petra s sedmimi oltarji je bila končana leta 1744.

V samostanu je leta 1757 začel delovati filozofski institut, v katerem je osnovna pismenost, znanje latinskega jezika in religije dobili skoraj vsi začetniki slavonske kulture 18. stoletja.Med njimi je Matija Antun Reljković najpomembnejši avtor hrvaškega izobraževanja.

Danes samostan živi s svojim mirnim življenjem in z veseljem sprejema nove goste. S svojo čudovito arhitekturo in ambijentom ponuja stalne razstave „ Izkopine iz Svete dežele“ in „ Zgodovina Biblije“.

Dvorac Cernik

 Drugi pomemben objekt v Cerniku je grad Kulmer-Marković, ki je bil postavljen na mestu nekdanje srednjeveške trdnjave iz leta 1372. Osmanlije so v trdnjavi imeli orožarno, skedenj, begovo dvorišče, sedež dizdarjev (mestni poveljnik)in majhno đamijo. V trdnjavo se vztopalo čez dvignjeni most.

Avstrijska vojska je uničila staro trdnjavo z razlago da so to naredili, da bi onemogočili Turkam ponovno osvojitev če pridejo v Slavonijo. Trdnjavo je nato delno obnovil Baron Maksimilijan Petraš. Po letu 1756. posestvo je kupila plemiška družina Marković in od takrat drdnjava ima svojo baročno obliko. Začela se je baročna obnovitev trdnjave, pri kateri se je ona spremenila v plemiški grad. To obnovo oddaja grb družine Markovič nad vhodom v grad.

Kljub številnim rekonstrukcijam in trenunemu zanemarjanju, grad je ohranil svoj srednjeveški renesančni videz, štirikotni lroris z notranjim dvoriščem in zaobljenimi stolpi na vogalu.